POGOSTA VPRAŠANJA OBISKOVALCEV MILNICE
O EMULZIJAH, LOSJONIH IN KREMAH
ODPRAVLJANJE TEŽAV (npr. preredek losjon)
MILA ZA VLIVANJE
Zakaj izdelovati mila po postopku vlivanja?
Prednost mil, narejenih po postopku vlivanja je predvsem enostavnost. Izdela jih lahko vsak, brez kakšnega posebnega predznanja. Postopek je obenem tudi zelo varen in zabaven, mila pa lahko oblikujete, obarvate, odišavite in okrasite povsem po svojih željah.
Za pričetek izdelovanja lastnega mila po postopku vlivanja potrebujete glicerinsko bazo in želene dodatke. Glicerinska baza je nevtralna substanca (ph nevtralna), izdelava mil po tem postopku pa ne zahteva posebnih znanj, pripomočkov ali posebne posode – vse, kar rabite, že imate v svoji kuhinji.
Mila, narejena po postopku vlivanja (melt-and-pour), zaradi visokega deleža glicerina poimenjujejo tudi kar glicerinska mila.
Če vas je kdaj že kdo prestrašil z idejo o izdelavi lastnega mila, je imel verjetno v mislih hladni ali vroči postopek izdelave mila, kjer je potrebno nekaj več prakse, saj se pri tej izdelavi uporablja natrijev hidroksid ali lug, s katerim je potrebno ravnati previdno.
Ali moram dodati vodo v osnovo za mila po postopku vlivanja?
Vodo je potrebno dodati le v primeru, da ste bazo že večkrat stopili. Dodatek vode bo nadomestil vodo, ki je izhlapela med segrevanji.
Ali lahko uporabim vodo iz pipe?
Uporaba vode iz pipe ni priporočljiva, saj vsebuje določene minerale (kalcij in magnezij). Ker je izdelava mil po hladnem postopku kemijski proces, lahko določeni minerali reagirajo v procesu saponifikacije (umiljenja). Priporočamo uporabo destilirane vode ali deževnice.
Kaj je glicerin?
Glicerin je stranski proizvod procesa saponifikacije rastlinskih ali živalskih maščob pri izdelavi mila po hladnem postopku. Cenjen je zaradi izjemnih vlažilnih lastnosti, obenem pa ohranja kožo mehko.
Glicerin veže vodo, zato izdelke, ki vsebujejo glicerin, označujejo kot hidratantne. Je brezbarvna tekočina brez vonja. Uporablja se tudi pri izdelavi milnice za milne mehurčke.
Komercialna mila (npr. mila, ki jih običajno najdemo na policah trgovskih centrov) ne vsebujejo glicerina ali pa v zelo zanemarljivem deležu. Glicerin nadomestijo z naftnimi in sintetičnimi sestavinami nižje kvalitete.
Primeren je za občutljivo in tudi nežno otroško kožo.
Katere sestavine lahko uporabim za piling učinek v glicerinskem milu?
Pri izdelavi mil po postopku vlivanja se uporablja različne vrste pilingov. Preden izberemo pravega je dobro poznati njegovo teksturo in se odločiti, kakšen bo namen končnega mila. Bomo naredili milo za telo in uporabili makova zrnca, sladkor, limonino lupino ali sol? Morda milo (piling) za stopala in bomo raje uporabili kakšno drugo sestavino, npr. vulkanski plovec, korenino juke?
Največji izziv je, kako te sestavine dodati, da ne »potonejo« na dno mila, temveč so enakomerno razporejene po celotnem milu. Na takšne težave naletimo predvsem pri začetkih našega ustvarjanja. Dodatke za piling učinek dodajamo v mila, narejena po hladnem postopku, po tem, ko se olja in lug ne moreta več ločiti in smo dobili gosto maso – torej tik preden zlijemo naše milo v kalupe.
Piling zrnca dodajamo v razmerju 1-2 čajni žlički na kg oz. glede na želeno teksturo končnega mila.
ETERIČNA OLJA
Koliko eteričnega olja uporabim v milu?
Pri izdelavi glicerinskih mil je dovolj že nekaj kapljic (cca. 7-10 kapljic) na 100 g mila, odvisno kako močan vonj želite doseči in katero eterično olje uporabljate. Pri izdelavi mil po hladnem postopku pa je ta številka veliko večja. Če recimo želimo naše milo odišaviti s sivko, potem bo zadostovalo 30 ml za 2000 gramov mila.
Moramo se zavedati, da je uporaba le enega eteričnega olja učinkovitejša kot mešanica eteričnih olj. Le kot primer: 30 ml eteričnega olja sivke bo zadoščalo za 2000 gramov mila. Če pa mešamo sivko, limono in rožmarin, moramo skupno količino olj povečati na vsaj 45 ml za 2000 gramov mila, da dosežemo intenzivno, prijetno aromo. Če ste še bolj na začetku svoje ustvarjalne poti, predlagam, da začnete pri 10 ml na 1 kg mila in postopoma dodajate več olja – glede na vaše osebne preference intenzivnosti vonja.
Sicer pa je mešanje eteričnih olj in dišav prava znanost (a naj vas to ne prestraši!). Dobri izdelovalci pogosto izberejo tri različne tipe eteričnih olj oz. dišav, med katerimi so predstavniki srednjih, visokih in srednjih not.
Koliko eteričnega olja lahko uporabim v kremi?
Obstaja “grobo” pravilo, da se eterična olja v izdelkih, ki ostanejo na koži lahko praviloma uporablja do max. 1%. Torej 1g na 100g, vendar pa za določena olja velja še bolj strogo pravilo. Odvisno od prisotnosti alergenov, ki jih ima določeno eterično olje. Tako denimo za 100% čisto eterično olje vrtnice, ki vsebuje Methyl eugenol velja, da lahko uporabimo manj kot 0,5. Odvisno koliko Methyl eugenola vsebuje čisto eterično olje vrtnice. Vsa eterična olja iz Milnice lahko uporabljate do 1% (za bolj alergene veljajo citrusi, tako, da priporočam, da te uporabljate v manjši količini – do 0,5%). Za izdelke, ki se sperejo na koži pa lahko uporabljate do 2% (šamponi, geli, mila ipd).
KAKO NAREDIM VLAŽILNO KREMO
Kako naredim kremo?
Predstavljam vam štiri osnovne korake, ki so pomembni pri izdelavi kreme.
1) V ločenih, na vročino odpornih posodah segrejemo olja (oljno fazo) in vodo (vodno fazo) na 70 stopinj celzija. Temperatura je odvisno od izbora emulgatorja in tipa emulzije. Običajno se giba med 60 in 70 stopinj C. Izogibajte se pregrevanju in upoštevajte, da bo nekaj vode (iz vodne faze) izparelo (priporočam, da jo pokrijete). Pregrevanje ni dobro niti za olja, še posebej, če imamo v formuli karitejevo ali kakavovo maslo, ki lahko pustita zrnate grudice v vašem končnem izdelku.
2) Dobra emulzija nastane, če sta oljna in vodna faza na isti temperaturi (to je še posebej pomembno takrat, ko ju združujemo – vlivamo vodno fazo v oljno osnovo). Z ognja oz. grelnika ju odstavimo, ko sta obe na isti temperaturi med 70 stopinj Celzija.
3) Počasi vlivajte vodo v olje, medtem pa konstantno mešajte z električnim mešalnikom.
4) Ko temperatura pade pod 45 stopinj Celzija, lahko dodate sestavine kot so eterična olja, nekatere konzervanse in sestavine, ki so občutljive na visoke temperature. in po potrebi uravnate pH. Praviloma je treba pH izmeriti pred dodanim konzervansom, saj niso vsi konzervansi primerni za vsak pH. V milnici imamo dva najbolj pogosta konzervansa, ki imata širok razpon delovanja. Cosgard deluje za pH izdelke med 3-7, geogard pa najbolje za pH izdelke med 4-6.
EMULZIJE, KREME IN LOSJONI
Kaj so emulzije?
Losjoni in kreme so emulzije, ker so sestavljeni iz vode in olj, ki sta osnovni sestavini. Razlikujejo se po vsebnosti vode in olj.
Kreme so bolj goste kot losjoni in največkrat vsebujejo več različnih olj, odvisno od želenega učinka.
Kaj so kreme?
So emulzije – homogena zmes vode in olja. Obstajajo različne vrste emulzij – za kreme velja, da so emulzije „voda v olju“ ali „olje v vodi“.
EMULZIJE voda/olje vsebujejo 10% – 35% olj (ostali del pa je voda). To so ponavadi hidratantne dnevne kreme in so manj mastne.
EMULZIJE olje/voda vsebujejo 40 % – 90% olj (preostali del je voda). Takšne kreme ponavadi uvrščamo med nočne kreme, mazila in so bolj mastne.
Kakšna je razlika med kremami in losjoni?
Danes si vsak lahko naredi kremo po svojih željah. Nekateri imajo radi bolj bogate kreme, ki imajo višjo vsebnosti olj kot vode, spet drugi so pristaši lahkih hidratantnih krem, ki imajo visoko vsebnost vode. V teoriji velja, da so kreme sestavljene iz 2/3 oljne faze in 1/3 vodne faze, medtem ko za losjone velja obratno – 2/3 vodne faze in 1/3 oljne faze, kar pomeni, da temeljijo na vodi.
Emulgatorje in zgoščevalce (cetil alkohol, stearinska kislina) dodajamo v oljno fazo. Manjša faza mora biti dodana v večjo fazo počasi, s konstantnim mešanjem (električni mešalnik ali palični mešalnik), deluje pa tudi obratno. Sama sem vedno dodajala vodo v olje in preizkušeno deluje. Struktura oz.viskoznost se nekoliko spremeni po tem, ko se krema/losjon nekoliko ohladi, postane bolj kompaktna in gosta, zato lončke napolnimo šele, ko je emulzija popolnoma ohlajena.
Formule z nižjo vsebnosti emulgatorja (2-4%) in več vode (80% in več) so losjoni. Višja vsebnost olj in več emulgatorja (6%) in manj vode so mazila in kreme.
Kako združiti vodo in olje?
Vsi vemo, da voda in olje in voda sama po sebi nista najbolj združljiva. To težavo lahko rešujemo »mehansko« ali kemijsko.
Mehansko tako, da z uporabo paličnega mešalnika ali električnega mikserja zmes mešamo toliko časa, dokler se voda in olje ne združita. Problem tega pristopa je, da takšna emulzija ne bo obstojna prav dolgo – voda in olje se bosta sčasoma ločila. Veliko boljši rezultat dosežemo, če uporabimo emulgator, ki pomaga združiti olje in vodo v stabilno emulzijo. [/faqitem]
Kaj so emulgatorji?
Emulgator je sestavina, ki pomaga združiti olje in vodo – tako formula ostane obstojna. Emulgatorji so različni in imajo različno moč in HLB vrednost (hidrofilno lipofilno ravnotežje), zato jih je potrebno izbrati previdno.
Emulgatorji z nizko HLB vrednostjo (3-7) so dobri za kreme, ki temeljijo na olju in se ne ločijo hitro. Visoka vrednost HLB (10-18) je bolj primerna za losjone, ki bazirajo na vodi.
Kateri emulgatorji se danes uporabljajo?
Obstajajo različni emulgatorji.
Kombinacija čebelji vosek + borax je pogosto uporabljena v Ameriki, za izdelavo naravne (voda/olje) emulzije.
Lecitin je tudi emulgator, največkrat za emulzije voda/olje, vendar pa so te velikokrat mastne in tekoče. Nekateri dodajajo čebelji vosek, da ustvarijo bolj gosto emulzijo. Preveč lecitina v emulziji dodaja značilen vonj po lecitin in ustvarja občutek lepljivosti na koži.
Čebelji vosek sam po sebi ni emulgator – nima sposobnosti združiti vodo in olje. Glede na moje izkušnje deluje le, če oljno fazo povečamo na 50% in mešamo toliko časa, dokler ne dobimo stabilne emulzije.
Katero olje je primerno za izdelavo krem in losjonov?
Izbira je pravzaprav povsem prepuščena osebnim preferencam. Avokadovo olje je bolj primerno za zimske kreme, saj je krema za nekatere nekoliko premastna. Za lažja olja, iz katerih boste dobili lahke nemastne kreme, veljajo olje grozdnih pečk, marelično maslo in makadamijevo maslo. Ta se se hitro vpijejo.
Rad(a) bi izdelal(a) svojo kremo, vendar ne želim uporabiti konzervansa. Kako jo naredim, da bo še vedno varna za uporabo?”O:Če želite izdelati kremo, ki bo vsebovala vodo je OBVEZNO uporabiti konzervans, četudi je voda v manjšem deležu. Takšna krema bo varna za uporabo, brez konzervansa pa se bo hitro nabrala plesen in tvegali boste razvoj nezaželenih mikroorganizmov. Če še vedno vztrajate, da ne želite uporabiti konzervansa potem je kremo potrebno uporabiti v vsaj tednu dni. Druga možnost je tudi, da si pripravite mazilo (brezvodni izdelek) pri katerem konzervans ni potreben.Upoštevajte le, da bo takšna krema nekoliko bolj mastna, bogata odvisno tudi katera masla boste dodali v svojo recepturo.
V receptu za izdelave kreme je rastlinski glicerin, ki ga nimam. Ali lahko še vedno naredim kremo?”]Če uporabljate že obstoječ recept in želite preskočiti določeno sestavino, morate to sestavino nadomestiti z drugo. Predpostavimo, da gre za rastlinski glicerin, ki bi pri izdelavi krem spadal v vodno fazo. Recimo, da je vodna faza nastavljena na 60% (ostalih 40% pa so olja) – za 100 g kreme torej potrebujemo 60g vodne faze. Ta vsebuje 40% destilirane vode, 15% rožne vode (hidrolat) in 5% rastlinskega glicerina. Teh 5% lahko nadomestite z destilirano vodo in jo tako povečate na 45% ali pa rožno vodo povečate za 5%.
O MILIH (nasveti)
Ali se bo milo pokvarilo, če mu ne dodamo konzervansa?
Milo bo dobro vsaj leto dni. Hranite ga zaščitenega pred neposredno svetlobo, vlago in toploto. Če mila ne porabimo, pa bo sčasoma zaradi vsebnosti rastlinskih olj, ki so pokvarljiva, vseeno postalo žarko.
Ali lahko milu dodajam sol ali sladkor?
Seveda, vendar v manjših količinah. Sol v milu naj bi povečala trdoto mila, sladkor pa naj bi pomagal k boljšemu penjenju mila.
Ali lahko uporabim zelišča (sivka, rožmarin, ognjič itd.)?
Lahko jih uporabimo, vendar pa jih moramo prej posušiti. Dobro je tudi vedeti, da večina zelišč v milu potemni.
Veliko zelišč ima lastnost, da spremeni barvo našega mila, ki smo mu dodali zelišča. Te spremembe niso vidne takoj, temveč čez nekaj dni ali celo tednov. Eno izmed najbolj priljubljenih zelišč so posušeni cvetovi sivke, saj so zaradi izjemne arome seveda zelo mikaven dodatek. Nič ni narobe, če jih dodamo, vendar se moramo zavedati, da v milu na žalost pustijo rjave kolobarje – milo se zaradi tega obarva.
Namesto, da jih cele dodajamo v glicerinsko bazo, jih lahko posujemo le po vrhu mila, s čimer bomo milu dodali umetniški vtis. Veliko bolje se v milu obnesejo listi ognjiča, ki ne bodo obarvali našega mila – ne potemnijo in so lep dodatek k milom.
Ali lahko uporabim glino v milu?
Seveda! Pri postopku vlivanja jo dodamo v stopljeno glicerinsko osnovo in vlijemo v kalupe preden se začne trditi. Pri izdelavi mil po hladnem postopku pa glino dodamo takrat, ko sta se olje in lug združila v gosto emulzijo – trenutek, ko ga odišavimo in mu dodamo še ostale dodatke, preden ga zlijemo v kalupe. Dodamo 1-2 čajne žličke na kilogram. Dodana glina pomaga zadržati vonj/eteriko mila in pomaga preprečiti izsuševanje mila. Kaolin bela glina v milu je odlična za občutljivo kožo.
Katere sestavine lahko uporabim za piling učinek v glicerinskem milu?
Pri izdelavi mil po postopku vlivanja se uporablja različne vrste pilingov. Preden izberemo pravega je dobro poznati njegovo teksturo in se odločiti, kakšen bo namen končnega mila. Bomo naredili milo za telo in uporabili makova zrnca, sladkor, limonino lupino ali sol? Morda milo (piling) za stopala in bomo raje uporabili kakšno drugo sestavino, npr. vulkanski plovec, korenino juke?
Največji izziv je, kako te sestavine dodati, da ne »potonejo« na dno mila, temveč so enakomerno razporejene po celotnem milu. Na takšne težave naletimo predvsem pri začetkih našega ustvarjanja. Dodatke za piling učinek dodajamo v mila, narejena po hladnem postopku, po tem, ko se olja in lug ne moreta več ločiti in smo dobili gosto maso – torej tik preden zlijemo naše milo v kalupe.
Piling zrnca dodajamo v razmerju 1-2 čajni žlički na kg oz. glede na želeno teksturo končnega mila.
Zakaj dodajati ovsene kosmiče v milo?
Ovseni kosmiči so blažilni in nežni, prijajo suhi in razdraženi koži in se dobro obnesejo tudi na odrgnjeni koži in koži z izpuščaji. Delujejo čistilno.
ODPRAVLJANJE TEŽAV
Moje milo po hladnem postopku je premehko in se hitro topi!
Dodajte 1% – 2% stearinske kisline, ki jo stopimo skupaj z ostalimi olji, ali pa zmanjšajte mehka masla in jih nadomestite s tršimi masli (kakavovo maslo, ki ima visoko vsebnost stearinske kisline). Za trdoto lahko dodate tudi čebelji vosek do 5%.
Moj losjon je preredek.
Dodajte zgoščevalec,recimo ksantan gumi ali oljni zgoščevalec cetil alkohol. Za začetek bo dovolj 1%-2%.
Če uporabljate emulgator Olivem 1000, preverite, ali ste ga uporabili pravo količino. Olivem 1000 namreč deluje kot zgoščevalec in emulgator, kar za večino drugih emulgatorjev ne velja. Zato lahko svoj losjon popravite že s pravo količino tega emulgatorja.
Moj losjon je pregost.
Lahko, da ste dodali premalo vode. Potrebno je upoštevati, da nekaj vode pri segreteju izpari, zato jo dodajamo še dodatnih 10%. Druga možnost je, da zmanjšate vsebnost cetil alkohola ali emulgatorja. Lahko pa tudi zmanjšate oljno fazo in povečate vodno fazo.
Moj losjon je premasten.
Zmanjšajte olja/masla, ki veljajo za bolj mastna (avokado, olivno, karitejevo, kokosovo) in namesto tega dodajte lažja, manj mastna olja (kokosov kaprilat, lešnikovo olje ipd).
Moj losjon ni dovolj vlažilen
Povečajte oljno fazo in dodajte bolj bogata olja/masla (kakavovo, karitejevo maslo). Dodajte tudi rastlinski glicerin, lubragel ali aloe vero, ki bodo vaši kremi oz. losjonu podarili dodatne vlažilne lastnosti.
HIDROLATI
Kaj so hidrolati oz. kaj je rožna voda?
Hidrolat je kondenzirana voda, ki nastaja kot stranski produkt pri parni destilaciji ali hidro destilaciji rastlinskega materiala (eteričnega olja), uporabljena v aromaterapevtske namene.
V primerjavi z eteričnimi olji so hidrolati veliko bolj blagi in manj koncentrirani. Lahko jih nanašamo direktno na kožo in jih ni potrebno razredčiti v rastlinskem ali mineralnem olju.
Liter hidrolata vsebuje 0,05 – 0,2 ml eteričnega olja, zato ima tudi svojo aromo.
Imajo hidrofilne lastnosti. Uporabljamo jih v vodni osnovi namesto destilirane vode: pri izdelavi krem in losjonov, domačih dišav za telo (parfumih), obraznih tonerjih itd.
Najpogostejši hidrolati:
Hidrolat vrtnice
Hidrolat kamilice
Hidrolat sivke
Hidrolat smilja
Hidrolat virginskega nepozebnika
Hidrolati imajo številne koristi za kožo:
Delujejo kot vlažilec v kremah in losjonih
So učinkoviti tonerji za kožo
Delujejo protivnetno in imajo hladilni učinek
Celijo rane
Primerni so tudi kopeli za otroke in dojenčke (1 žlička)
Rok uporabe od 12-24 mesecev.
KONZERVANSI IN ANTIOKSIDANTI
Kakšna je razlika med konzervansom in antioksidantom?
Konzervansi uničujejo bakterije in preprečujejo rast plesni in kvasovk v izdelku. Bakterije ne rastejo in ne uspevajo v olju oz. oljnih izdelkih, potrebujejo vodo za razmoževanje.
Upoštevamo maksimalno količino, ki je predpisana za konzervans, katerega uporabljamo. Naj nas ne zanese da bi dodali več, kot je potrebno, saj lahko prevelika količina povzroči kožne iritacije.
Rastlinska olja so za razliko od mineralnih olj hitreje pokvarljiva (postanejo žarka) in imajo določeno življenjsko dobo (nekatera so obstojna dlje kot druga – olje grozdnih pečk je hitro pokvarljivo, npr. 3-4 mesece, medtem ko jojobino olje zdrži leto ali več). Antioksidanti preprečujejo oksidacijo in podaljšujejo obstojnost olj v kremah in losjonih ter drugih izdelkih, ki smo jim dodali olja ali masla. Vitamin E, rožmarinov ekstrakt, ekstrakt grenivkinih pečk veljajo za obstojne antioksidante.
V katerih primerih moram uporabiti konzervans?
Konzervansa ne potrebujemo, če izdelek NE vsebuje vode, ampak samo olja – masla za telo, olja za obraz, balzami za ustnice, masažne ploščice ipd. Vsi ostali izdelki, ki jim dodamo vodo (vlažilne kreme in losjoni), potrebujejo konzervans.
Konzervansi so različni in glede na izbiro je odvisno tudi, v katero fazo ga moramo dodati. Način uporabe je povsem odvisen od teg, kateri konzervans uporabljamo. Razmisliti je potrebno tudi, če imamo lipofilni izdelek (izdelek brez vode) in prihaja v stik z vodo oz. kakšen bo način uporabe tega izdelka. V primeru, da tak izdelek lahko prihaja v stik z vodo je smiselno dodati konzervans in tako preprečiti razvoj nezaželenih mikroorganizmov.
Ali je izdelek varen za uporabo, če ne uporabim konzervansa?
Izdelek, ki temelji na vodi oz. smo mu dodali vodo, NI VAREN za uporabo, če mu nismo dodali konzervansa. V vodi se namreč naberejo številne bakterije (mikorganizimi, ki jih s prostim očesom ne vidimo), ki so lahko nevarne za naše zdravje. V kolikor takšnega izdelka ne zaščitimo s konzervansom, lahko naredimo več škode kot koristi.
HIGIENA IN ČISTOČA PRI DELU
Kako poskrbim za higieno in čistočo ter pripravo delovnega območja?
Domače okolje ni ravno laboratorij, kjer je vedno vse sterilno, je pa zato veliko bolj prijazno. Spodaj je nekaj koristnih napotkov za čisto in higienično izdelovanje krem. Še posebej jih velja upoštevati, če boste svoje izdelke komu podarili ali prodali naprej – nočete namreč, da se v vaši kremi znajdejo nepovabljeni gostje.
– sterilizirajte orodja, s katerimi delate in lončke, v katere boste napolnili kremo. Če uporabljate nove lončke vam tega ni potrebno početi. V specializiranih trgovinah dobite etilni alkohol – napolnite stekleničko z razpršilcem, poškropite in pobrišite.
– ne zapirajte kreme, dokler se ni popolnoma ohladila.
– mešajte v stekleni posodi ali posodi iz nerjavečega jekla. Dobra bo tudi posoda iz kvalitetne plastike, vendar pa je potrebno poskrbeti, da je vedno čista in sterilizirana.
– uporabljajte destilirano vodo
– ne močite prstov v pravkar narejeno kremo
– izogibajte se uporabi svežih zelišč, raje uporabite suha
– če delate kreme, ki vsebujejo vodo, uporabljate konzervans