100% naravno in polno za kožo dobrih sestavin? Takšno, ki ga običajno ne dobite na policah trgovin? Potem je tale vodič za vas – spodaj vas čaka tudi izdelava mila v videu!
Kakovostno trdo milo lahko izdelate po različnih postopkih. Najbolj razširjen in priljubljen je t.i. hladni postopek (cold process soap). Priljubljena so tudi glicerinska (melt and pour) mila, ki pa so drugačne vrste – vodič za njihovo izdelavo najdete tukaj. Od tu dalje se bomo ukvarjali z mili po hladnem postopku.
Mila po hladnem postopku so 100% naravna, vrhunska trda mila, ki jih nikakor ne gre zamenjati z mili na prodajnih policah. Industrijska mila so pravzaprav detergenti, ki kožo bolj izsušijo, kot pa negujejo. Prednost domačega naravnega mila je popolna kontrola nad sestavinami, dodatki in dišavami oz. naravnimi eteričnimi olji. Ker sestavine izbirate sami, vas ne bo nihče prinesel okoli 🙂
V poglavjih, ki sledijo, boste izvedeli:
- iz česa je milo po hladnem postopku
- katere sestavine in pripomočke potrebujete za izdelavo
- kako varno izdelati milo (NE PRESKOČITE TEGA DELA!)
- kakšen je postopek izdelave
- kako okrasiti milo
- uporabne nasvete v primeru težav
V Milnici vam z veseljem pomagamo in odgovorimo na vprašanja. Pišite nam na zivjo@milnica.si. Morda boste z vprašanjem ali predlogom pomagali tudi drugim izdelovalcem, saj bomo tale vodič sproti dopolnjevali – pri tem nam bodo zelo pomagala vaša vprašanja, predlogi in komentarji 🙂
KAJ JE DOMAČE MILO PO HLADNEM POSTOPKU?
Izdelava mila po hladnem postopku je mešanje rastlinskih olj in baze (lug oz. raztopina natrijevega hidroksida). Ob mešanju pride do procesa, imenovanega umiljenje oz. saponifikacija, pri katerem se struktura maščob v oljih spremeni in nastane kakovostno, trdo milo. Sama struktura mila, njegova trdota in tudi občutek na koži so seveda odvisni tudi od uporabljenih sestavin in dodatkov.
Po tem postopku lahko izdelamo milo vrhunske kakovosti, je pa potrebno poskrbeti za varnost pri delu. Natrijev hidroksid je nevarna kemikalija, ki lahko povzroči resne poškodbe kože in oči, ob zaužitju pa tudi smrt. Ob nepravilni uporabi lahko pride tudi do eksplozije. Hladni postopek NI primeren za delo z majhnimi otroci (če želite ustvarjati z otroci, se res odlično obnese glicerinsko milo, ki ga stopite ter oblikujete in okrašujete po željah – ure zabave zagotovljene).
Milo po hladnem postopku se mora sušiti 4-6 tednov. V tem času se natrijev hidroksid izluži (milo se “posuši”) in v končnem izdelku ni več prisoten. Milo je takrat popolnoma varno in čudovito za uporabo.
KAKO ZAHTEVNA JE IZDELAVA MILA, ČE IZDELUJETE PRVIČ?
Če se dobro seznanite z osnovnimi pojmi in se izdelave lotite mirno in brez hitenja, vam bo milo gotovo uspelo. Morda ne bo popolno – bo pa skoraj zagotovo uporabno.
Če se vmes kaj zalomi (npr. milo se začne prehitro trditi, ugotovili ste, da vam manjka eterično olje, ali pa se milo ne obarva tako, kot bi se moralo), nadaljujte brez panike in dokončajte delo. Enako velja za končni izdelek – če je milo pretrdo, premehko, morda preveč izsušuje ali pa nima vonja, se ne obremenjujte. Naj bo to lekcija in novo znanje za naslednjič (če ne veste, kaj je šlo narobe, se nam oglasite – morda bomo imeli kakšno idejo). Če se nad izdelovanjem mil navdušite, boste kmalu izdelovali čudovita mila vrhunske kakovosti.
VARNOSTNA NAVODILA
Če smo vas v prejšnjem poglavju prestrašili z natrijevim hidroksidom, je zdaj čas, da se posvetimo varnosti. Tako bo vaše izdelovanje mila varno in brez težav. Če vas mika, da bi ta del preskočili, vas prosimo za majhno uslugo – preberite ga 🙂
Nosite zaščitna očala, zaščitno masko za usta in nos, rokavice in delovna oblačila (dolgi rokavi). To je povsem osnovna laboratorijska/delovna oprema, ki jo dobite v vsaki tehnični trgovini in ne stane veliko. Tudi imeli jo boste za kar precej časa.
Zakaj potrebujete toliko zaščite? NaOH (natrijev hidroksid) je jedka, nevarna kemikalija. Na koži povzroči razjede, na očeh pa hude poškodbe. Zato z očali in rokavicami mislimo resno.
V primeru stika raztopine NaOH s kožo, splaknite predel z navadnim kisom – zato ga imejte vedno pri sebi.
V primeru stika NaOH z očesom, izperite z veliko vode in nemudoma obiščite zdravnika!
V delovnem prostoru poskrbite za primerno zračenje. Pri izdelavi se sprošča toplota in hlapi.
Delovno površino zaščitite s časopisnim papirjem. NaOH lahko poškoduje podlago, na kateri izdelujete.
Ne uporabljajte aluminijastih posod in aluminijastega pribora. NaOH reagira z aluminijem. Uporabljajte močno, na vročino odporno plastično ali stekleno posodo, primerno za mešanje. Naj bo dovolj velika, saj ponavadi delamo večjo količino mila naenkrat – od 1kg dalje.
Vsi pripomočki (posode in pribor) naj bodo namenjeni samo za izdelavo mila in tako tudi označeni. Še posebej to velja za lesene pripomočke (kalupi, špatule itd.). Les ima močno moč absorbiranja, zato s kuhovnico ne mešajte nevarnih kemikalij, naslednji dan pa golaža.
Otroci in domače živali naj ne bodo v bližini vašega dela.
Vzemite si dovolj časa in nikar ne hitite. Milo po hladnem postopku ni primeren projekt, ko imate le eno urico časa.
Pripravite si palični mešalnik, ki je namenjen samo za izdelavo mila.
Uporabljajte digitalno tehtnico, ki naj bo natančna na 1g.
Če boste pri izdelavi uporabljali lesen kalup, ga oblecite v peki papir. To je pomembno, saj boste milo lažje vzeli iz kalupa, ko bo dovolj trdo, obenem pa se milo ne bo prilepilo na les. Podloga je pomembna tudi zato, da milo, ko je še tekoče, ne pušča oz. kaplja med stranicami kalupa.
Natrijev hidroksid vedno dodajamo v vodo ali mleko in nikakor obratno! Pri pripravi raztopine pride do toplotne reakcije. Pri dodajanju NaOH oz. luga v vodo/mleko bo reakcija kontrolirana; v obratni smeri, torej dodajanju vode v NaOH, pa lahko pride do eksplozije oz. premočne reakcije (prevod angleškega izraza je “vulkan luga”, česar nočete videti v domači kuhinji). Še enkrat: NaOH dodajate v posodo z vodo in NE vode v posodo z NaOH.
Natrijev hidroksid, ki ga boste uporabili pri izdelavi svojega mila po hladnem postopku, je jedka, nevarna kemikalija, zato z njim ravnajte izjemno previdno in pametno. Ne puščajte ga odprtega, ne puščajte ga na robu pulta, kjer se vam lahko prevrne, ne puščajte ga na dosegu otrok in domačih živali.
Tako, prebili ste se skozi varnostna navodila. Niso prezahtevna, ne? Naj vas ne prestrašijo: če se jih držite, bo šlo vse kot po maslu oz. milu.
KAJ POTREBUJETE ZA IZDELAVO DOMAČEGA MILA PO HLADNEM POSTOPKU
Sestavine lahko razdelimo na osnovne sestavine (torej nujne stvari, da bo nastalo milo) ter dodatke (torej sestavine, ki niso nujne, ampak jih dodajamo zaradi barve, vonja, teksture, videza).
Osnovne sestavine:
- izbrane maščobe (olja in masla),
- NaOH
- destilirana voda
- pripomočki (velike, na vročino odporne plastične posode, kalup za milo, digitalna tehtnica (na 1g natančna), termometer)
- zaščitna oprema (očala, rokavice, maska za usta/nos, dolge rokave)
- pH lističi, s katerimi lahko poceni in preprosto preveri pH svojega mila
Masla in olja lahko izberete povsem poljubno. Milo bo glede na deleže in vrste maščobe imelo različne lastnosti. Predvsem od izbora maščob in njihovih deležev bo odvisno, kakšno bo na koncu vaše milo. Če boste npr. dodali preveč kokosove maščobe (ki ima visok delež lavrinske in miristinske maščobne kisline), lahko milo deluje preveč čistilno in preveč izsušuje kožo (ko smo že omenili kokosovo maščobo – uporabite jo 20-25%).
Dodatki:
- barve
- eterična olja
- dišave
- zelišča
- in vrsta drugih sestavin.
Dodatke je potrebno v milo dodajati ob pravem času in pri pravi temperaturi, da ohranimo njihove značilnosti. Določeni dodatki (npr. nekatere barve) pa sploh niso primerne za milo po hladnem postopku, saj ne vzdržijo v alkalnem okolju.
RECEPTURA MILA IN “MILNI” KALKULATOR
Osnovne sestavine mila zdaj že poznate. Receptur za različna mila je praktično neskončno, saj lahko med seboj kombinirate različna masla in olja. V milu igrajo ključno vlogo, saj določajo njegove lastnosti: bo milo trdo ali mehko, se bo penilo, bo svilnato, bo dovolj vlažilno, morda presluzasto, se bo prehitro topilo … skratka, izbor maščob je ključ do fantastičnega, koži prijaznega mila.
Drugi del je seveda raztopina NaOH. Potrebna količina se spreminja glede na količino različnih maščobnih kislin v naših oljih in maslih. Potrebne količine natrijevega hidroksida in vode zato običajno ne računamo sami, temveč si pomagamo s posebnim kalkulatorjem na spletu.
V kalkulator običajno vnesemo:
- tip luga (v našem primeru NaOH)
- enoto, v kateri vnašamo teže
- količino vode predlaga kalkulator (lahko jo sicer spreminjamo, vendar to počnimo takrat, ko vemo, kaj delamo)
- ostanek maščobe oz. “super fat” odstotek, za kolikor bo kalkulator znižal potrebno količino NaOH. Običajno lahko pustimo 5%. Zaradi tega bo zelo majhen del maščob v milu ostal v obliki maščob (torej “preskočil” proces saponifikacije), kar je prijetno za kožo, obenem pa s tem poskrbimo, da v milo ne damo preveč luga. Vnesemo tudi količino dišav.
- različna olja in masla, na podlagi katerih kalkulator izračuna količine posameznih maščobnih kislin. Od teh so odvisne lastnosti mila.
- v svojo recepturo vnesemo težo izbranih maščob
- pogledamo recepturo!
Primer kalkulatorja najdete tukaj.
Katera masla in olja naj torej uporabim za milo?
Izbira masel in olj je bistvo mila. Lahko jih izbirate glede na tip maščobnih kislin, iz katerih je sestavljeno neko maslo ali olje, ali pa si s kemijo ne date preveč opravka in sledite uveljavljenim receptom (in nasvetom Milnice 🙂 )
Za milo po hladnem postopku se najpogosteje uporablja maščobe, ki imajo visok delež nasičenih maščobnih kislin. Takšni so npr. karitejevo maslo, mangovo maslo, kakavovo maslo. Ta vsebujejo visok delez stearinske in palmitinske maščobne kisline. Zelo pogosto pa so v milu prisotna rastlinska olja z visokim deležem mononenasičenih maščobnih kislin: olivno olje, avokadovo olje, lesnikovo olje – torej maščobe, ki vsebujejo visok delež oleinske maščobne kisline. Mila, ki vsebujejo visok delež teh maščob, so dlje obstojna in hkrati tudi zelo kvalitetna.
Odlično se obnesejo tudi masla in olja, ki vsebujejo miristinsko in lavrinsko maščobno kislino – na primer babassu maslo, kokosovo maslo …
Če dodajate v milo maščobe, ki imajo pretežno polinenasičene maščobne kisline, jih uporabljajte v manjšem deležu, saj takšno milo hitreje postane žarko. Žarkost mila prepoznate po oranžnih lisah – pikah, ki se pojavijo na milu. Olja, ki vsebujejo velik delež polinenasičenih maščob, so npr. konopljino olje, olje grozdnih pečk, sezamovo olje …
Nekaj najpogosteje uporabljanih masel in olj ter njihov priporočen delež (glede na celotno težo uporabljenih maščob v recepturi):
Sončnično olje 20%
Karitejevo maslo 20%
Sezamovo olje 10%
Kokosovo olje 25%
Kakavovo maslo 15%
Olivno olje 100%
Makadamijevo olje 20%
Mango maslo 20%
Ricinusovo olje 10%
Čebelji vosek 10%
Konopljino olje 15%
Lešnikovo olje 15%
Frakcionirano kokosovo olje 25%
Olje mareličnih jedrc 10%
Avokadovo olje 20%
Olje riževih otrobov 100%
Pšeničnih kalčkov 15%
Milo z mlekom namesto vode
V milu po hladnem postopku lahko namesto destilirane vode uporabite mleko (kokosovo, mandljevo, kozje ipd.). Dodatek mleka v milu ima številne koristne lastnosti za kožo, zlasti kokosovo in kozje mleko. Milo deluje blago čistilno in je še posebej primerno za občutljivo kožo.
Uporaba mleka malenkost spremeni postopek. Ko boste vanj dodajali NaOH, bo temperatura močno narasla in mleko se lahko pokvari ali “zažge”. Pomembno je, da mleko pred uporabo močno ohladite oz. zamrznete (lahko v kalupu za ledene kocke, kar vam bo tudi olajšalo tehtanje in uporabo).
Če uporabljate mleko v prahu, ga zmešate z destilirano vodo v razmerju 1:5 (torej 1 enoto mleka v prahu na 5 enot vode). Ne pozabite v recepturi upoštevati skupne teže (“vode” je zdaj torej več, saj morate prišteti tudi težo mleka v prahu). Mešanico nato ohladite oz. zamrznete.
Kaj pa dodatki?
Razne dodatke v milo po hladnem postopku dodajate čisto na koncu, ko je na milu že vidna sled (več o sledi spodaj). Upoštevajte, da bo dodatek česarkoli tako ali drugače vplival na izgled vašega mila (barvo, konsistenco …). Ko kupujete dodatke, se prepričajte, da so primerni za uporabo v milu po hladnem postopku. Zaradi luga se namreč nekateri dodatki ne obnesejo (barve zbledijo, dragocena olja se uničijo ipd). Če niste prepričani – pokličite ali pišite Milnici 🙂
Mineralne pigmente v prahu, ki so topni v olju, najprej zmešate z rastlinskim oljem (najpogosteje se za mešanje uporablja mandljevo, olivno ali ricinusovo olje). Npr. za cca 3g pigmenta boste potrebovali cca 13g olja oz. toliko, da dobite gosto pasto.
Kot luščilna sredstva lahko uporabite različna posušena zelišča, sadje v prahu, zmlete kosmiče itd. Svojemu milu lahko dodajate tudi različne vrste glin pa tudi aktivno oglje – priporočamo fino zdrobljeno aktivno oglje, ki deluje antibakterijsko, takšno milo pa je še posebej primerno za aknasto in nečisto kožo.
V milu lahko uporabite različna eterična olja in dišave. Zelo dobro se obnesejo in obdržijo olja citrusov, zeliščnih not in nekaterih cvetličnih tonov. Izogibajte se nekaterim dražjim eteričnim oljem (rimske kamilice, vrtnice), saj se bo njihov vonj v milu izgubil, kar je precej škoda.
[clear]
2 recepta iz Milnice
Med našimi recepti najdete 2 preverjena, iz katerih nastane čudovito milo. Poskusite narediti milo s kozjim mlekom in vrtnicami ali pa božično milo.
POSTOPEK IZDELAVE DOMAČEGA MILA
Spodaj se bomo sprehodili skozi vse korake nastanka mila – od priprave pa do vlivanja v kalup in sušenja. Pripravili smo vam 4 kratke videe, v katerih izdelamo milo od začetka do konca. Pod videom pa najdete celoten postopek še v pisni obliki z dodatnimi podrobnostmi.
1.KORAK: Pripravite destilirano vodo
Odtehtajte želeno količino destilirane vode (1g vode je enako 1ml vode, 1000g = 1L).
2.KORAK: Pripravite sestavine in pripomočke
Pripravite lesen kalup primerne velikosti. Lesen kalup oblecite s peki papirjem – tako boste milo lažje vzeli ven.
Pripravite termometer, s katerim boste nadzorovali temperaturo olj in raztopine natrijevega hidroksida. Termometer je ključnega pomena za uspešno izdelavo mila. Izberite termometer, ki je primeren za izdelavo mila in ga uporabljajte izključno za ta namen (medicinski termometer ni primeren).
Pripravimo tudi:
- dve veliki plastični posodi, ki preneseta visoke temperature (eno dovolj veliko, da boste lahko zmešali vse sestavine)
- palični mešalnik
- Plastično ali silikonsko metlico/lopatico za mešanje, ki jo uporabljajte samo za izdelavo mila
- zaščitno opremo za kožo, obraz in oči
3. KORAK: Stopite masla (trdo maščobo)
Vso trdo maščobo oz. masla, ki jih boste uporabili, stopite v vodni kopeli (torej na štedilniku v dvojni posodi). Vsake toliko časa premešajte in preverite temperaturo – naj ne preseže 70 stopinj Celzija.
Tekoča olja le stehtajte, segrevanje ni potrebno. Dodali jih boste v maščobno fazo, ko se bodo masla stopila.
4. KORAK: Stehtajte natrijev hidroksid in pripravite barve
Medtem, ko se maščoba segreva, lahko pripravite barve. Pigmente v prahu zmešajte z rastlinskim oljem.
Stehtajte tudi potrebno količino NaOH.
5. KORAK: Dodajanje NaOH v destilirano vodo
Lug oz. NaOH vedno dodajate v vodo ali mleko in nikakor obratno (če ste pozabili, še enkrat preglejte varnostna navodila)! Koščke NaOH dodajajte počasi in sproti mešajte, nikakor pa ne stresite vsega naenkrat.
Ko NaOH zmešamo z destilirano vodo, nastane toplotna reakcija in temperatura vode hitro narašča. Zato je pomembno, da mešate v posodah, odpornih na visoke temperature.
Počasi v vodo dodajajte ves odtehtan NaOH in mešajte, dokler se natrijev hidroksid popolnoma ne raztopi.
6. KORAK: Vmešajte raztopino NaOH v olja/maščobo
Temperatura olj in raztopine NaOH naj bo čimbolj podobna – idealno je, če imata oba enako temperaturo, nekje med 45-50 stopinj Celzija.
Uravnavanje temperature
V primeru, da je raztopina NaOH ali oljna osnova nekoliko prehladna (temperatura je padla pod 45 stopinj Celzija), jo lahko ponovno in nadzorovano segrejete v dvojni posodi na vodni kopeli.
Če delate z destilirano vodo, vam zelo verjetno ne bo potrebno dodatno segrevati, saj doseže temperaturo 70 ali več stopinj Celzija.
So se olja preveč segrela? Za hitrejše ohlajanje lahko posodo z olji postavite v drugo posodo, polno hladne vode ali ledu.
Mešanje
Ko se temperatura obeh približa 45-50 stopinjam Celzija, počasi in nadzorovano vmešajte raztopino natrijevega hidroksida v oljno osnovo. Pomagajte si s paličnim mešalnikom: v presledkih ga vklapljaje in izklapljajte. Hitro in predolgo mešanje bi namreče povzročilo prehitro strjevanje mase.
Ob mešanju bo nastajala bolj ali manj tekoča zmes, ki spominja na puding. V tem koraku mora na površini nastati »trace« oz. sled – trenutek, ko so se olja oz. maščoba zmešale z raztopino natrijevega hidroksida. Ni ju mogoče več ločiti. Videli boste, da palični mešalnik pusti rahlo sled na površini, ki čez nekaj sekund izgine.
7. KORAK: Dodajanje barve in eteričnih olj
Ko ste uspešno zmešali olja in raztopino NaOH (na površini je vidna sled, ko potegnete z mešalnikom), lahko dodate raztopljeno mešanico barv.
Čisto na koncu dodajte še izbrano eterično olje oz. mešanico eteričnih olj v dovoljeni količini. Če ste se odločili za kakšne dodatke (luščila, gline ipd.) je zdaj pravi čas, da jih dodate.
8.KORAK: Prelivanje v kalup
Vaše milo je sedaj še bolj redko, a se bo zgostilo in strdilo že v nekaj urah. Zdaj je čas, da ga prelijete v lesen kalup.
Kalup z milom ovijte v brisačo in počakajte dan ali dva. Nato lahko milo že razrežete na poljubno velikosti. Razrezano milo shranite v kartonaste škatle oz. ga razporedite po kartonasti podlagi in počakajte mesec dni, da dozori. V proces zorenja oz. sušenja se bo iz njega izlužil ves lug, ostalo pa bo visoko kakovostno milo.
9. KORAK: Preverite vrednost pH
Ko milo dozori, izmerite pH. Košček mila raztopite v destilirani vodi in vanjo za 2 sekundi pomočite pH listič. Na barvni lestvici boste lahko razbrali, kolikšen je pH vašega mila.
Milo po hladnem postopku ima običajno pH okoli 8-9. Če dobite precej višji pH, milo morda ne bo uporabno (lahko peče na koži). Milu po hladnem postopku ne morete nižati pH. Uravnavatega ga med postopkom izdelave – dodate manj NaoH, kot je to izračunal vaš kalkulator. Milo se bo dlje trdilo, seveda s tem tvegate, da tudi ne bo povsem uspelo. Preveč alkalno milo (previsok pH) lahko še vedno uporabite za pranje ali pa iz njega še enkrat izdelate milo (t.i. “rebatching).
Alternativna možnost testiranja pH
Testiranje s pH lističi je lažje in bolj natančno (tudi niso posebej dragi), a vseeno obstaja tudi drugačna (in malo nenavadna) varianta. Vzemite milo in se ga dotaknite s konico jezika. Če vas jezik malo zaskeli oz. zapeče, ima milo previsok pH. V Milnici sicer uporabljamo izključno pH lističe. Morda vam bo metoda prišla prav, če se kdaj znajdete na samotnem otoku in si boste zaželeli izdelati milo, pH lističev pa ne bo pri roki 🙂
O KALUPIH, SUŠENJU IN RAZREZU MILA
V Milnici priporočamo lesen kalup, ki je narejen prav za izdelavo mila. Zakaj lesenega? Izkazal se je za najbolj praktičnega, prav tako se milo najhitreje suši, saj ima les visoko moč absorbcije. Milo boste lahko že dan ali dva po vlivanju vzeli iz kalup in poljubno razrezali. Takšni kalupi so lahko različnih oblik in velikosti (v Milnici uporabljamo naše lastne, ročno izdelane kalupe za milo).
Uporabite lahko tudi različne silikonske ali plastične kalupe. Izogibajte se le aluminjastih kalupov, saj NaOH reagira z aluminijem. Če boste uporabili silikonski ali plastični kalup, se lahko zgodi, da se bo milo sušilo malo dlje – ponavadi je potrebno počakati kakšne dodatne tri dni več, preden ga boste lahko vzeli iz kalupov. Lahko si pomagate tudi z dodatkom natrijevega laktata, zaradi katerega se bo hitreje sušilo in boste lažje ga bomo vzeli iz silikonskega kalupa (ne pozabite za količino laktata zmanjšati vode – do 5%).
Svoje milo lahko razrežete s poljubnim orodjem (nož, žica ipd.). Razrezano milo naj se vsaj 4 tedne suši v kartonskih ali lesenih škatlah.
VZORČENJE IN KRAŠENJE MILA
Vaše milo bodo uporabniki (domači, prijatelji, obdarovanci, kupci, radovedna soseda … ) ocenjevali po občutku, vonju ter seveda videzu. Za prvi dve zadevi boste poskrbeli z dobro recepturo – milo bo prijetno na koži, ta ne bo izsušena, vonj pa je lahko sproščujoč (npr. sivka), presenetljiv (kava? cimet? pomaranča?) ali kakršenkoli si zaželite. Ostane vam torej še videz mila: oblika, barve, vzorci. V tem delu pravil pravzaprav ni, poskusite lahko karkoli!
Imejte v mislih, da boste milo na koncu razrezali, torej vas zanima predvsem vzorec in videz posameznega kosa. Npr. če ne želite enobarvnega mila, boste barve le delno premešali, s čimer bodo nastale valovite črte in ploskve različnih barv. Lahko pa milo vlijete tudi v nižji kalup in okrasite njegovo površino. Rezanje bo tako manj podobno rezanju “štruce” in bolj podobno rezanju nizkega peciva (če smo že ravno v kuhinji … ). Možnosti je neskončno: mešanje barve, milo v plasteh, milo s pikicami, milo z vzorci na površini, milo z okraski, milo z zelišči (npr. ognjič) …
1. Priprava kalupa na vlivanje mila v plasteh. 2. Dve plasti mila različnih barv. 3. Ustvarjanje vzorcev z dolgo paličico, s čimer se tudi v notranjosti barvne plasti premešajo.
1. Blok mila, okrašen po površini. 2. Po vrhu in v notranjosti okrašeno milo 3. Milo s 3D vzorcem na površini.
REŠEVANJE TEŽAV
Večina težav izhaja iz izbora maščob, kar vpliva na maščobne kisline, iz katerih je vaše milo. Ko je milo enkrat narejeno, ga težko popravljate – je, kakršno je. Včasih ga sicer lahko zopet stopite (t.i. rebatching oz. reciklirano milo). Spodnji nasveti so zato bolj namenjeni prihodnjim izboljšavam, torej boljšemu milu ob naslednji izdelavi! Zagotovo vam bo po poskusu ali dveh uspelo.
Na pomoč, moje milo se hitro topi in je sluzasto!
Poskusite z dodatkom natrijevega laktata. Da trdoto milu, počasneje se bo topilo (trajalo dlje) in ne bo tako sluzasto. Preverite tudi svojo recepturo, da vsebuje dobro razmerje trdih in tekočih maščob.
Moje milo je po 14 dneh še vedno zelo mehko – skoraj tekoče. Ali se bo strdilo?
Lahko je več razlogov, da je vaše milo še vedno mehko. Morda niste uporabili dovolj luga (NaOH) v receptu, ali pa v milu niste uporabili dovolj trdih maščob. Milo s tekočimi (mehkimi) maščobami se veliko dlje časa trdi. Razlog je lahko tudi preveč vode v milu oz. receptu.
Moje milo se je strdilo še preden sem ga lahko spravila v kalupe.
Razlog za to je ponavadi izdelava na previsoki temperaturi – 50 in več stopinj Celzija. Višja kot je temperatura, hitreje se bo trdilo. “Puding” konsistenca (torej pregosto, pudingasto milo) se lahko zgodi tudi zaradi določenih eteričnih olj ali dišav, ki pospešijo ta proces.
Z milom sicer ne bo nič narobe. Takšna puding konsistenca je primerna za preprosto, neobarvano milo ali za eno ali večbarvno milo narejeno po plasteh. Zaradi gostote pa ni primerna za različne tehnike vzorčenja.
Moje milo se ne trdi!
Če ste delali milo na nižji temperaturi (pod 45 stopinj Celzija) je povsem običajno, da se bo milo trdilo nekoliko dlje. Prav tako se milo, ki vsebuje pretežno olivno olje, trdi dlje. To velja tudi za mila, ki vsebujejo le tekoče maščobe. Počakajte vsaj 4 dni, preden ga vzamete iz kalupa.
Moje milo ima luknjice, ali je z njim kaj narobe?
Z milom ni nič narobe, gre le za estetski vidik. To se zgodi, če je milo že pregosto, ko ga vlivate v kalup. Vanj se ujame zrak in naredijo se mehurčki. Prav tako se to lahko zgodi med mešanjem mase s paličnim mešalnikom – v zmes se namreč lahko ujamemo zračni mehurčki.
Ko milo vlijete v kalup, le-tega primite na obeh koncih in ga malo pretresite oz. z njim malo potolcite po pultu. Pomaga pri odstranjevanju ujetih zračnih mehurčkov.
Moje milo ima na površini ali znotraj bele lise. Je milo uporabno?
Brez skrbi – na milu se je naredila pralna soda. Natrij iz NaOH reagira z ogljikovim dioksidom iz zraka in nastane t.i natrijev karbonat oz. pralna soda. Takšno milo ni škodljivo in je povsem uporabno. Gre le za estetski vidik. Tudi, če se pralna soda znajde v notrajnosti mila (torej ne le na površini), ni nič narobe. Milo boste lahko povsem normalno porabili.
Ta pojav lahko preprečite, če milo poškropite z alkoholom (izopropil alkohol) cca 15 minut po tem, ko ste ga vlili v kalup. Nato kalup zavijete v brisačo in pospravite (izolirate) za 24 ur na toplo.
Temperatura prav tako igra pomembno vlogo pri nastanku pralne sode. Če je milo prehladno (temperatura olj je pod 38 stopinj Celzija) ali preredko, se lahko zgodi, da se bo pralna soda pojavila tudi znotraj mila. Nastanek pralne sode lahko skušate preprečiti tudi tako, da v kalup ne vlijete preredke zmesi, temveč jo s paličnim mešalnikom nekoliko bolj zgostite.
TI JE BIL VODIČ VŠEČ?
Predlogi, komentarji in vprašanja so vedno dobrodošli! Povej nam na zivjo@milnica.si.
