Označevanje kozmetike – kaj morate vedeti, če želite svoje izdelke prodajati?

Kozmetiko lahko izdelujete zase (priporočam! 🙂 ), lahko pa seveda svoje izdelke tudi prodajate. Za zaščito potrošnikov zakon predpisuje, kaj lahko počnete in kako. Poleg osnov, ki sva jih z Laro iz podjetja SAFECOSMO že popisale v temle zapisu, je seveda pomembno tudi, kaj napišemo na deklaracijo svojega izdelka. Torej kaj je v njem in kakšne trditve lahko zapišemo. Ravno na tovrstna vaša vprašanja je Lara pripravila odgovore!

Ker gre za precej tehnična vprašanja, so nekateri odgovori seveda bolj dolgi in strokovni. Sama mislim, da se je pred prodajo kozmetičnih izdelkov pametno dobro informirati, zato verjamem, da bodo tistim, ki razmišljate o prodaji, prav prišli tudi nekoliko daljši odgovori. Zdaj pa akcija! 🙂

Katere podatke mora vsebovati deklaracija kozmetičnega izdelka?

Odg.:Na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnega izdelka morajo biti navedene naslednje informacije:

(a) Ime ali registrirano ime in naslov odgovorne osebe

Te informacije so lahko skrajšane, če okrajšava še vedno omogoča prepoznavanje te osebe in njenega naslova. Če je navedenih več naslovov, se poudari tistega, na katerem je vselej na voljo dokumentacija z informacijami o izdelku.

Za uvožene kozmetične izdelke se jasno navede država izvora.

(b) Nominalna vsebina ob času pakiranja (navedena z maso ali prostornino), razen pri embalaži:
– ki vsebuje manj kot 5g ali 5mL,
– brezplačnih vzorcih in pakiranjih za enkratno uporabo,
– predpakiranih izdelkih, ki se običajno prodajajo kot komplet izdelkov, pri katerih podrobnosti o masi ali prostornini niso pomembne, ni treba navesti vsebine, če je na embalaži navedeno število kosov. Teh informacij ni treba navesti, če se število kosov zlahka vidi skozi embalažo ali če se izdelek običajno prodaja samo posamično;

(c) Datum, do katerega kozmetični izdelek, shranjen pod ustreznimi pogoji, ohrani svojo prvotno funkcijo in zlasti ostane skladen s 3. členom („minimalni rok trajanja“).

Pred datumom ali podrobnostih o tem, kje na embalaži je datum naveden, je naveden simbol iz točke 3 Priloge VII (Uredba 1223/2009) (Minimalni rok trajanja) ali napis: „uporabno najmanj do konca“.

Minimalni rok trajanja je izražen jasno in je sestavljen bodisi iz meseca in leta bodisi dneva, meseca in leta v tem vrstnem redu. Če je potrebno, se ta informacija dopolni z navedbo pogojev, ki jih je treba izpolniti za jamstvo navedenega trajanja.

Navedba minimalnega roka trajanja ni obvezna za kozmetične izdelke z minimalnim rokom trajanja več kot 30 mesecev. Za take izdelke je treba navesti časovno obdobje po odprtju izdelka, ko je njegova uporaba varna in ga uporabnik lahko brez škode uporablja. Te informacije se označi, razen kadar koncept trajanja po odprtju ni relevanten, z grafičnim simbolom, navedenim v točki 2 Priloge VII-Uredba 1223/2009 (Po odprtju uporabno do), ki mu sledi obdobje (v mesecih in/ali letih).

Simbola odprtega lončka ni potrebno navajati na izdelkih:
– za enkratno uporabo (npr. brezplačnih vzorcih, izdelkih za enkratno uporabo),
– v obliki aerosolov (npr. deodoranti, izdelki za britje),
– z visoko vsebnostjo alkohola (npr. toaletne vode, parfumi, laki za lase – brez potisnega plina),
– z visokim oziroma nizkih pH (npr. izdelki za trajno kodranje, razvijalci za barve, depilacijska sredstva),
– ki ne vsebujejo vode (npr. odstranjevalci laka za nohte, olja za nego kože, proizvodi v obliki prahu);

Evropska komisija je pripravila smernice glede navajanja simbola odprtega lončka na embalaži kozmetičnega izdelka.

(d) Podrobni varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, najmanj pa tisti, našteti v Prilogah III do VI Uredbe št.1223/2009, in vse posebne previdnostne informacije na izdelkih za poklicno uporabo.

Kadar zaradi praktičnih razlogov (kot npr. velikost ali oblika embalaže, način pakiranja in podobno) varnostnih ukrepov ni mogoče navesti na primarni ali sekundarni embalaži, morajo biti navedena na priloženem oziroma pritrjenem listku, etiketi, traku oziroma na kartici. Te informacije se navedeno v skrajšani obliki ali z grafičnim simbolom iz točke 1 Priloge VII (Napotilo na priložene ali pripete informacije).

(e) Serijska številka proizvodnje ali referenčna številka za identifikacijo kozmetičnega izdelka.

Kadar je to iz praktičnih razlogov nemogoče, ker so kozmetični izdelki premajhni, morajo biti te informacije navedene samo na sekundarni embalaži.

(f) Namen uporabe kozmetičnega izdelka, če namen uporabe ni razviden iz proizvoda samega.

(g) Seznam sestavin

Ta podatek je lahko naveden samo na sekundarni embalaži.

Pred seznamom je naveden izraz „sestavine“ ali „ingredients“.

Za namene 19. člena Uredbe (ES) št. 1223/2009 „sestavina“ pomeni katero koli snov ali zmes, ki se namenoma uporablja za kozmetični izdelek med proizvodnim postopkom.

Kot sestavine se ne štejejo:
(i) nečistoče v uporabljenih surovinah,
(ii) pomožne tehnične snovi, ki se uporabljajo v zmesi, pa jih končni izdelek ne vsebuje;

Parfumi in aromatične sestavine ter njihove surovine se navedejo z izrazom „parfum“ali „aroma“. Poleg tega se na seznamu sestavin poleg izrazov parfum ali aroma navede prisotnost snovi, katerih navedba se zahteva v stolpcu „drugo“ v Prilogi III.

Seznam sestavin se navede v padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1 %, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1 %.

Vse prisotne sestavine v obliki nanomaterialov morajo biti jasno označene na seznamu sestavin. Beseda „nano“ se postavi v oklepaju pred ime teh sestavin.

Na prodajnih mestih s kozmetičnimi izdelki mora biti uporabnikom na razpolago kratko in jasno pisno pojasnilo o vsebini in pomenu simbolov iz Priloge VII Uredbe 1223/2009/ES.

Je v pripravi kakšna nova zakonodaja/novost, na katero naj bodo izdelovalci, ki bodo registrirali kozmetični izdelek, pozorni?

Odg.: Trenutno je v veljavi obstoječa zakonodaja za kozmetične izdelke, Uredba ES št.1223/2009, vsekakor pa se v zakonodaji na določena obdobja pojavljajo novosti in spremembe, pri čemer pa trenutno ni bistvenih sprememb in proizvajalci se morajo držati obvez, ki so zapisane v trenutni zakonodaji.

Poleg vseh pomembnih razčlemb zakonodaje, bi ustvarjalce posebej opozorila na dosledno in pravilno označbo embalaže, pri čemer je potrebno upoštevati tudi navedbo morebitnih alergenov, ki jih vsebuje produkt. Običajno so to alergeni, ki jih vsebujejo eterična olja. V kolikor so eterična olja naravna, sledi pripis za alergene z obrazložitvijo, da so to sestavine/komponente naravnega et.olja. Ustvarjalci nas se strogo držijo pravilnih označb embalaže ter naj se poglobijo v določitev roka trajanja posameznega izdelka, ki ga želijo tržiti.

Katere trditve na kozmetičnih izdelkih so prepovedane, glede na obstoječo  evropsko zakonodajo kozmetičnih izdelkov?

Odg.: Nova zakonodaja je postavila strožja pravila glede navedb trditev o izdelku.Prepovedano je oglaševanje kozmetičnih izdelkov na način, ki bi lahko zavajal potrošnike. Besede ali besedne zveze, imena, trgovske znamke, slike ali drugi znaki, ki se uporabljajo pri označevanju, oglaševanju in predstavljanju kozmetičnih izdelkov, ne smejo pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih kozmetični izdelki nimajo.

Na ravni Evropske unije se je pripravil seznam skupnih meril za utemeljitev uporabe navedb v zvezi s kozmetičnimi izdelki, katerih glavni cilj je zagotoviti visoko raven varovanja končnih uporabnikov, zlasti pred zavajajočimi navedbami v zvezi s kozmetičnimi izdelki. Skupna merila za utemeljitev navedb so bila v Uradnem listu EU objavljena kot Uredba Komisije (EU) št. 655/2013 z dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za utemeljitev navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki.

V preteklih letih je Evropska komisija pripravila posebna priporočilo glede uporabe trditev, ki se nanašajo na odsotnost preskusov na živalih in priporočila o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca. Urad RS za kemikalije je na podlagi smernic Sveta Evrope pripravil seznam trditev, kateri služi kot pomoč pri označevanju in predstavitvi kozmetičnih izdelkov. Ustvarjalcem priporočam predvsem podroben pregled zgornje povezave, kjer najdejo seznam trditev, ki jih lahko uporabijo v primerjavi s trditvami, ki jih ne smejo navesti na izdelku. Vse države v splošnem prepovedujejo uporabo trditev za kozmetične proizvode, ki se nanašajo na: zdraviti, preprečiti, lajšati.

V katerih primerih lahko navedem na deklaracijo, da krema pomlajuje kožo/odpravlja gubice ipd.?

Odg.: Trditve, kot so pomlajevanje, odprava gub, ipd., morajo biti podkrepljene z dokazi. Kar pomeni, da za tovrsten kozmetični izdelek opravimo laboratorijske teste učinkovitosti, ki preverjajo specifično lastnost izdelka. Takšnih testov pri nas izvajamo kar nekaj, so pa običajno povezani z višjimi stroški. Seveda pa izdelek, ki je podkrepljen s tovrstnimi dokazi -laboratorijskimi testi – bistveno pridobi na kredibilnosti in kvalitetnemu vrednotenju.

Kolikšen delež neke surovine (recimo karitejevega masla) mora vsebovati kozmetični izdelek, da lahko navedem, da je to krema s karitejevim maslom?

Odg.: Ni pravila, kakšen odstotek sestavine mora biti izdelku za trditev o vsebnosti. V kolikor je sestavina dejansko prisotna v končnem produktu (v določenem deležu), jo smemo navesti oz. izpostaviti z označbo na embalažo. Pri tem se držimo pravila, da ne zavajamo potrošnika – v ospredje postavimo sestavine, ki so prisotne v večinskem deležu.

Kot sestavine se ne štejejo:
(i) nečistoče v uporabljenih surovinah,
(ii) pomožne tehnične snovi, ki se uporabljajo v zmesi, pa jih končni izdelek ne vsebuje.

V katerih primerih lahko navedemo, da je kozmetični izdelek organski?

Odg.: Standarde za certifikacijo organskega kozmetičnega izdelka postavljajo institucije, ki izdajajo tovrstne certifikate. Standardi se razlikujejo med posameznimi institucijami, ene imajo strožje predpise, spet druge bolj »ohlapne«.