Pot od povprečnega pa do popolnega mila ni tako zahtevna kot se zdi na prvi pogled. Moja pot je bila precej zabavna – od tega, da smo naredili tako trdo milo, da si ga lahko z vso silo metal ob tla pa se mu ni zgodilo nič, do tako spolzkega mila, da je v vsakem trenutku zletel iz rok. Precej nerodna situacija – neprestano pobiranje mila s tal tuš kabine. 🙂 Ni čisto vseeno katera masla in olja damo skupaj. Za popolno milo je namreč dobro poznati tudi teoretično ozadje maščob in maščobnih kislin. No ja, ni vam potrebno biti ravno znanstvenik, da naredite zares kvalitetno milo. Morda vam bo v pomoč nekaj informacij, ki sem jih za vas zbrala v spodnjih vrsticah. Zagotavljam vam, da je osnovno znanje o maščobnih kislinah zelo hitra in enostavnejša pot do kvalitetnega mila, nad katerim boste zagotovo navdušeni.
Maščobne kisline so sestavni del maščob (trigliceridov). V milu igrajo ključno vlogo, saj določajo lastnosti vašega mila: je trdo ali mehko, se peni (ustvarja veliko mehurčkov ali malo), ima svilnat občutek in ali je dovolj vlažilno.
Milo je umiljena maščobna kislina. Umiljenje ali saponifikacija je reakcija med maščobnimi kislinami živalskega ali rastlinskega izvora in lugom (NaOh) v prisotnosti destilirane vode.
LASTNOSTI MAŠČOBNIH KISLIN V MILU:
LAVRINSKA KISLINA – daje milu trdoto, obenem pa se milo dobro peni in zelo dobro očisti kožo. Vendar pa ne smemo pretiravati z olji kot so babassu, kokosovo in palmovo – imajo namreč visoko vsebnost lavrinske kisline, ki lahko v prekomerni količini izsušuje našo kožo.
LINOLNA KISLINA – ima odlične vlažilne lastnosti v milu in daje prijeten svilnat občutek. Slabost te maščobne kisline je, da postane žarka hitreje kot ostale, na kar moramo biti pozorni, če želimo, da naše milo traja dlje.
OLEINSKA KISLINA – daje milu vlažilne lastnosti, vendar pa se milo ne bo tako dobro penilo. Milu daje spolzek občutek.
PALMITINSKA KISLINA – daje trdoto milu in kremasto peno. Preveč palmitinske kisline v milu lahko izsušuje našo kožo.
RICINOLNA KISLINA – v milu ima vlažilne lastnosti, obenem pa ustvarja bogato in kremasto peno. Najdemo jo v ricinusovem olju. Milo bo zaradi ricionolne kisline nekoliko mehkejše. Olja, ki vsebujejo ricinolno kislino dodajamo v manjših količniha.
STEARINSKA KISLINA – ima podobne lastnosti kot palmitinska kislina – daje milu trdoto in kremasto peno. Milo bo dolgo obstojno.
MIRISTINSKA KISLINA – milu dodaja trdoto, hkrati pa ponuja dobre čistilne lastnosti in ustvarja kremasto peno. Ravno zaradi dobrih čistilnih lastnosti, preveč miristinske kislina lahko povzroči suh občutek na koži.
NAJPOGOSTEJE UPORABLJENA OLJA IN MASLA V MILU PO HLADNEM POSTOPKU:
Olivno olje ustvarja v milu kremasto in blago peno, vendar pa so mila narejena z olivnim oljem dolgo obstojna. Olivno olje je odličen dodatek k vsaki recepturi in se lahko uporablja do 100%.
Kokosovo maslo je odlično za čiščenje kože, obenem pa ustvarja bogato mehurčkasto peno. Priporočena uporaba v milu je do 30%, za tiste z bolj občutljivo kožo pa do 15%.
Kakavovo maslo, mango maslo in karitejevo maslo se v milih uporablja do 20%. Milu zaradi visoke vsebnosti stearinske kisline dodajajo trdoto in vlažilne lastnosti.
Čebelji vosek milu dodaja trdoto. Priporočena uporaba do 8%.
Avokadovo olje ustvarja mehkejše milo, vendar pa bo izjemno vlažilno. Uporablja se do 20%
Marelično maslo milu daje vlažilne lastnosti, vendar pa ne bo tako bogato s peno. Uporabljamo do 15%, večje količine niso priporočljive, saj bo milo premehko.
Babassu maslo dodaja milu trdoto, hkrati pa se mila z babassu maslom bogato penijo. Babassu olje lahko nadomestite s kokosovim maslom. Milo z babassu maslom je primerno za suho, srbečo kožo.
Ricinusovo olje v milu bo dodalo milu izjemne vlažilne lastnosti. Uporabljamo ga v manjših količnih do 5%, sicer bo milo premehko in se bo hitro topilo.