V naravni kozmetiki so voski nepogrešljivi. Z njimi lahko izdelate mazila za telo, obraz, roke in balzame za ustnice. Prav tako jih lahko dodajate v kreme oz.emulzije in mila.
Marsikdaj dobim vprašanje ali lahko namesto emulgatorja uporabite čebelji ali kak drug vosek pri izdelavi krem na vodni osnovi. Moj odgovor je vedno – ne. Vosek nima sposobnosti emulgiranja (ne povezuje vode in olja), lahko pa pomaga pri stabilnosti in zgoščevanju samega izdelka ter boljšemu občutku na koži, predvsem okluzivni zaščiti kože.
Voski se v kozmetiki uporabljajo za:
- dodajanje leska
- dodajanje trdote (trdnost izdelka)
- izboljšanje stabilnosti
- izboljšanje občutka na koži (okluzivni občutek)
- izboljšanje teksture in viskoznosti izdelka
Na trgu obstaja ogromno voskov – od rastlinskih različic pa do najpogosteje uporabljanega čebeljega voska. Zaradi različnih lastnosti in trdote jih lahko uporabite v različnih kozmetičnih izdelkih. Preden se lotite formuliranje, je pomembno, da si pogledate specifike določnega voska in najprej ugotovite, za kakšen sploh vosek gre. Ali je to mehak vosek (recimo limonin, japonski vosek) z nizkim tališčem ali trd vosek z visokim tališčem (recimo karnauba vosek).
Upoštevajte tudi, da je poleti potrebno uporabiti kakšen bolj trd vosek, če bo izdelek bolj izpostavljen vročemu okolju. Izdelek z mehkim voskom se bo namreč hitreje topil, kar bo seveda vplivalo na celotno izkušnjo in izgled izdelka. Lahko se tudi poigrate in uporabite kombinacijo različnih voskov! A če se prvič srečujete z izdelavo z voski, priporočam, da najprej poskusite z enim in potem svoje znanje postopno dopolnjujete.
Vosek spada v kategorijo lipidov
Voski so mešanica estrov maščobnih kislin in različnih dolgoverižnih alkoholov.
Danes pa so na voljo tudi različne variacije rastlinskih voskov s podobnimi lastnostmi, kot jih ima čebelji vosek. Rastlinski voski izvirajo iz listov, lupin in plodov različnih rastlin ali pa jih ločimo od rastlinskih olj. Ta postopek vključuje fizično ločevanje in pri tem ne gre za kemične reakcije.
Čebelji vosek še vedno velja za enega najbolj uporabljenih voskov v kozmetiki in drugih izdelkih za vsakodnevno uporabo. Tudi meni je všeč!
Kateri voski so mehki voski in kateri trdi voski?
Med mehke voske spada npr. japonski vosek.
Dobro ga je kombinirati z drugimi bolj trdimi voski, če želite narediti bolj trda mazila. Priporočena uporaba od 3% (za uporabo v kremah ali mazilih za ustnice, ki so v lončkih in podobni embalaži), lahko pa tudi do 30% (razne ploščice, stiki in podobne oblike izdelkov, ki se topijo ob stiku s kožo).
Med srednje mehke voske spadata npr. kandelila in čebelji vosek. Priporočena uporaba v mazilih med 3-18%, v masažnih ploščicah pa recimo od 10-30%.
Med trše voske spada npr. karnauba vosek, ki ima tudi visoko tališče. Uporabite ga lahko tudi v manjši količni v izdelkih, ki so v lončkih (do 3%), odvisno tudi od preostalih sestavin v izdelku. Za mazila ali ploščice pa je priporočena uporaba med 4-10%.
Kaj lahko naredim, če je mazilo z voskom premehko ali pretrdo?
Če je vaše mazilo premehko, ga lahko “popravite”. Izdelek še enkrat stalite, dodajte vosek za trdoto in ponovite postopek. Če je izdelek pretrd in nemazljiv, pa ga lahko tudi ponovno stopite in dodate rastlinsko olje, da izdelek “zmehčate”.
Velikokrat me tudi sprašujete, da bi želeli uporabiti vosek, ki ga imate doma, v receptu pa je uporabljen drug vosek. To je včasih težja naloga, saj na končni izdelek vplivajo tudi druge sestavine (trša masla, ki jih morda uporabite v izdelku). Če želite čebelji vosek nadomestiti s karnauba voskom, ki ima visoko tališče, boste potrebovali nižjo koncentracijo tršega voska in tako ustrezno prilagoditi formulacijo – nadomestiti delež voska z rastlinskim oljem in obratno 🙂
Upoštevajte trdoto voskov
Pri formuliranju izdelkov je potrebno upoštevati trdoto voska. Višje kot je tališče voska, bolj vpliva na trdoto končnega izdelka.
Ravnotežje med trdoto (tališče), mazljivostjo in občutkom na koži je treba prilagoditi s poskusi in napakami. Pomebno je upoštevati okolje, v katerem bo izdelek uporabljen, embalažo in koncept izdelka. Prav tako je potrebno upoštevati v kakšnem podnebju živite oz. ali pripravljate izdelek za poletje ali pozimi.
Če izdelujete za uporabo po sončenju, mora biti dovolj trda, da se poleti ne stopi v torbi, ter dovolj mehka, da je sploh uporabna.
Če delate npr. stik za zaščito pred zimskim soncem na smučanju, mora biti dovolj mehko, da bo sploh prišlo iz embalaže ter obenem dovolj trdo, da ne razpade ob nanašanju.
Če želite pripraviti recimo masažno ploščico, boste potrebovali vosek z visokim tališčem. Za poleti je bolj smiselno uporabiti trši vosek oz vosek z visokim tališčem. Če pripravljate nežen, mazljiv balzam za roke in telo, boste potrebovali vosek z nizkim tališčem.
Vse je torej odvisno od vašega izdelka, od tega kakšen je namen, v kakšni embalaži bo zapakiran in v katerem letnem obdobju ga boste pripravljali.
Vesela ustvarjanje želim 🙂