• 02
    Sep

    Izdelava mazil in emulzij – pogosta vprašanja in odgovori

    by
    objavljeno v Uporabni nasveti

    Se lotevaš izdelave svojih prvih izdelkov? Si morda že izkušen izdelovalec, pa se ti je nekje zataknilo? Brez panike! Spodaj smo zbrali najbolj pogosta vprašanja, ki jih dobimo v Milnici.Če je tvoje vprašanje drugačno, pa seveda veš, kje nas najdeš 😃 Piši nam na email, vprašaj na Facebooku ali se oglasi v naši ljubljanski trgovini.

    Spodaj najdeš 3 kategorije: vprašanja o MAZILIH (izdelkih brez vode), KREMAH (emulzijah oz. izdelkih, ki so kombinacija maščob in vode) ter osnove o čistoči pri izdelavi kozmetike.

    V zapisu najdeš odgovore o konzervansih, izbiri maščob, pretrdih/premehkih izdelkih, emulgatorjih in še marsikaj.

    MAZILA (izdelki brez vode)

    V: Ali lahko v maslu za telo ali kremi zamenjam maščobe (npr. eno maslo za drugo maslo)

    O: Lahko uporabite poljubno olje, premislite le ali je olje, ki ga želite uporabiti primerno. Recimo ricinusovo olje je bolj viskozno, rahlo lepljivo, ki ga ni primerno dati v večji količini maslu za telo, medtem, ko se v balzamih za ustnice odlično obnese. Priporočamo, da izberete olje, ki je primerno za vaš tip kože.  Če v maslu uporabite več različnih olj je priporočljivo, da si med seboj niso zelo podobna oz imajo drugačne lastnosti, saj boste tako pokrili širši spekter delovanja.

    V: Moje mazilo je pretrdo!

    O: Mazilo je pretrdo, ker se uporabili preveč voska ali napačno razporedelili razmerje trdih in tekočih maščob. Priporočamo, da maslo oz. mazilo stopite in dodate 10-20% več rastlinskega olja oz tekoče maščobe. Sicer moj izračun ni povsem natančen, sami boste morali oceniti kako pretrdo je in potem prilagoditi količino tekoče maščobe.

    V: Koliko časa bo moje mazilo uporabno?

    O: Mazilo ali maslo oz vsi izdelki, ki vsebujejo le maščobo oz rastlinska olja, so načeloma uporabni do tistega roka, katerega olje v mazilu ima najkrajši rok. Denimo, da uporabite karitejevo maslo z rokom uporabe 6 mesecev, mandljevo olje z rokom 8 mesecev in oljem grozdnih pečk z 2 mesecema bo maslo uporabno cca 3-4 mesece. Odvisno od količine uporabljenega olja z najkrajšim rokom uporabe. Če imate veliko nestabilnih, hitro pokvarljivih olj je vsekakor priporočljivo uporabite 1-2 antioksidanta, saj boste mazilu precej podaljšali rok uporabe. Tudi za eno leto.

    V: Koliko eteričnega olja lahko uporabim v kremi ALI mazilu?

    O:Obstaja “grobo” pravilo, da se eterična olja v izdelkih, ki ostanejo na koži lahko praviloma uporablja do max. 1%. Torej 1g na 100g, vendar pa za določena olja velja še bolj strogo pravilo. Odvisno od prisotnosti alergenov, ki jih ima določeno eterično olje. Tako denimo za 100% čisto eterično olje vrtnice, ki vsebuje Methyl eugenol velja, da lahko uporabimo manj kot 0,5. Odvisno koliko Methyl eugenola vsebuje čisto eterično olje vrtnice.

    Vsa eterična olja iz Milnice lahko uporabljate do 1% (za bolj alergene veljajo citrusi, tako, da priporočam, da te uporabljate v manjši količini – do 0,5%). Za izdelke, ki se sperejo s kože pa lahko uporabljate do 2% (šamponi, geli, mila ipd).

    IZDELAVA VLAŽILNIH KREM (emulzij)

    V: Kaj so emulzije?

    O: Losjoni in kreme so emulzije, ker so sestavljeni iz vode in olj, ki sta osnovni sestavini. Razlikujejo se po vsebnosti vode in olj.

    Kreme so bolj goste kot losjoni in največkrat vsebujejo več različnih olj, odvisno od želenega učinka.

    V: Kaj so kreme?

    O: So emulzije – homogena zmes vode in olja. Obstajajo različne vrste emulzij – za kreme velja, da so emulzije „voda v olju“ ali „olje v vodi“.

    EMULZIJE voda/olje vsebujejo 10% – 35% olj (ostali del pa je voda). To so ponavadi hidratantne dnevne kreme in so manj mastne.

    EMULZIJE olje/voda vsebujejo 40 % – 90% olj (preostali del je voda). Takšne kreme ponavadi uvrščamo med nočne kreme, mazila in so bolj mastne.

    V: Kako naredim kremo?

    Predstavljam štiri osnovne korake, ki so pomembni pri izdelavi kreme.

    1) V ločenih, na vročino odpornih posodah segrejemo olja (oljno fazo) in vodo (vodno fazo) na 70 stopinj celzija. Temperatura je odvisno od izbora emulgatorja in tipa emulzije. Običajno se giba med 60 in 70 stopinj C. Izogibajte se pregrevanju in upoštevajte, da bo nekaj vode (iz vodne faze) izparelo (priporočam, da jo pokrijete). Pregrevanje ni dobro niti za olja, še posebej, če imamo v formuli karitejevo ali kakavovo maslo, ki lahko pustita zrnate grudice v vašem končnem izdelku.

    2) Dobra emulzija nastane, če sta oljna in vodna faza na isti temperaturi (to je še posebej pomembno takrat, ko ju združujemo – vlivamo vodno fazo v oljno osnovo). Z ognja oz. grelnika ju odstavimo, ko sta obe na isti temperaturi med 70 stopinj Celzija.

    3) Počasi vlivajte vodo v olje, medtem pa konstantno mešajte z električnim mešalnikom.

    4) Ko temperatura pade pod 45 stopinj Celzija, lahko dodate sestavine kot so eterična olja, nekatere konzervanse in sestavine, ki so občutljive na visoke temperature. in po potrebi uravnate pH. Praviloma je treba pH izmeriti pred dodanim konzervansom, saj niso vsi konzervansi primerni za vsak pH. V milnici imamo dva najbolj pogosta konzervansa, ki imata širok razpon delovanja. Cosgard deluje za pH izdelke med 3-7, geogard pa najbolje za pH izdelke med 4-6.

    V Kakšna je razlika med kremami in losjoni?

    O:D anes si vsak lahko naredi kremo po svojih željah. Nekateri imajo radi bolj bogate kreme, ki imajo višjo vsebnosti olj kot vode, spet drugi so pristaši lahkih hidratantnih krem, ki imajo visoko vsebnost vode. V teoriji velja, da so kreme sestavljene iz 2/3 oljne faze in 1/3 vodne faze, medtem ko za losjone velja obratno – 2/3 vodne faze in 1/3 oljne faze, kar pomeni, da temeljijo na vodi.

    Emulgatorje in zgoščevalce (cetil alkohol, stearinska kislina) dodajamo v oljno fazo. Manjša faza mora biti dodana v večjo fazo počasi, s konstantnim mešanjem (električni mešalnik ali palični mešalnik), deluje pa tudi obratno. Sama sem vedno dodajala vodo v olje in preizkušeno deluje. Struktura oz.viskoznost se nekoliko spremeni po tem, ko se krema/losjon nekoliko ohladi, postane bolj kompaktna in gosta, zato lončke napolnimo šele, ko je emulzija popolnoma ohlajena.

    Formule z nižjo vsebnosti emulgatorja (2-4%) in več vode (80% in več) so losjoni. Višja vsebnost olj in več emulgatorja (6%) in manj vode so mazila in kreme.

    V: Kako združiti vodo in olje?

    O: Vsi vemo, da voda in olje in voda sama po sebi nista najbolj združljiva. To težavo lahko rešujemo »mehansko« ali kemijsko.

    Mehansko tako, da z uporabo paličnega mešalnika ali električnega mikserja zmes mešamo toliko časa, dokler se voda in olje ne združita. Problem tega pristopa je, da takšna emulzija ne bo obstojna prav dolgo – voda in olje se bosta sčasoma ločila. Veliko boljši rezultat dosežemo, če uporabimo emulgator, ki pomaga združiti olje in vodo v stabilno emulzijo.

    V: Kaj so emulgatorji?

    O: Emulgator je sestavina, ki pomaga združiti olje in vodo – tako formula ostane obstojna. Emulgatorji so različni in imajo različno moč in HLB vrednost (hidrofilno lipofilno ravnotežje), zato jih je potrebno izbrati previdno. Kako izbereš emulgator? Oglej si tale članek o emulgatorjih, ki jih imamo v Milnici.

    Emulgatorji z nizko HLB vrednostjo (3-7) so dobri za kreme, ki temeljijo na olju in se ne ločijo hitro. Visoka vrednost HLB (10-18) je bolj primerna za losjone, ki bazirajo na vodi.

    V: Čebelji vosek, lecitin – so to emulgatorji?

    O: Kombinacija čebelji vosek + borax je bila pogosto uporabljena v danes zastarelih receptih, za izdelavo naravne (voda/olje) emulzije.

    Čebelji vosek sam po sebi ni emulgator – nima sposobnosti združiti vodo in olje. Glede na naše izkušnje deluje le, če oljno fazo povečamo na 50% in mešamo toliko časa, dokler ne dobimo stabilne emulzije. V nekaj dneh sicer tudi takšna emulzija razpade – vode se začne izločati iz kreme.

    Lecitin je tudi emulgator, največkrat za emulzije voda/olje, vendar pa so te velikokrat mastne in tekoče. Nekateri dodajajo čebelji vosek, da ustvarijo bolj gosto emulzijo. Preveč lecitina v emulziji dodaja značilen vonj po lecitinu in ustvarja občutek lepljivosti na koži.

     

    V: Katero olje je primerno za izdelavo krem in losjonov?

    O: Izbira je pravzaprav povsem prepuščena osebnim preferencam. Avokadovo olje je bolj primerno za zimske kreme, saj je krema za nekatere nekoliko premastna. Za lažja olja, iz katerih boste dobili lahke nemastne kreme, veljajo olje grozdnih pečk, marelično maslo in makadamijevo maslo. Ta se se hitro vpijejo.

    Olja, ki so manj stabilna (vsebujejo velik delež nenasičenih maščobnih kislin: črni ribez, malinovo, šipkovo, grantatno jabolko) ni priporočljivo segrevati. Če jih dodajate v manjšem deležu v kremo (do 5%) jih lahko vključite v ohlajevalno C fazo. Če ga dodajate v večji količini (10+%), je smiselno razmisliti o izdelavi krem po hladnem postopku (“cold cream”) ali pa ga dodate v oljno fazo, ko je preostala maščoba (emulgatorji, morebitna bolj stabilna olja) že dosegla željeno temperatuo (70 stopinj C).

    V: Rad(a) bi izdelal(a) svojo kremo, vendar ne želim uporabiti konzervansa. Kako jo naredim, da bo še vedno varna za uporabo?

    O: Za začetek – konzervans ni nujno slaba stvar. To ni nekaj grozna “kemija”, s katero nepoznavalci strašijo po spletnih forumih. Danes imamo kakovostne konzervanse, primerne za naravno kozmetiko. 

    Če želite izdelati kremo, ki bo vsebovala vodo je OBVEZNO uporabiti konzervans, četudi je voda v manjšem deležu. Takšna krema bo varna za uporabo, brez konzervansa pa se bo hitro nabrala plesen in tvegali boste razvoj nezaželenih mikroorganizmov.

    Če še vedno vztrajate, da ne želite uporabiti konzervansa, potem je kremo potrebno uporabiti v vsaj tednu dni. Druga možnost je, da si pripravite mazilo (brezvodni izdelek), pri katerem konzervans ni potreben. Takšna krema bo nekoliko bolj mastna, bogata – odvisno tudi, katera masla boste dodali v svojo recepturo.

    V: V katerih primerih moram uporabiti konzervans?

    O: Konzervansa ne potrebujemo, če izdelek NE vsebuje vode, ampak samo olja – mazila, masla za telo, olja za obraz, balzami za ustnice, masažne ploščice ipd. Vsi ostali izdelki, ki jim dodamo vodo (vlažilne kreme in losjoni), potrebujejo konzervans. Konzervansi so različni in glede na izbiro je odvisno tudi, v katero fazo ga moramo dodati. Način uporabe je povsem odvisen od tega, kateri konzervans uporabljamo.

    Če imate izdelek brez vode, je vseeno potrebno razmisliti, ali bo prišel pri uporabi v stik z vodo? V primeru, da tak izdelek lahko prihaja v stik z vodo, je smiselno dodati konzervans in tako preprečiti razvoj nezaželenih mikroorganizmov.

    V: Kakšna je razlika med konzervansom in antioksidantom?

    O: Konzervansi uničujejo bakterije in preprečujejo rast plesni in kvasovk v izdelku. Bakterije ne rastejo in ne uspevajo v olju oz. oljnih izdelkih, potrebujejo vodo za razmoževanje.

    Upoštevamo maksimalno količino, ki je predpisana za konzervans, katerega uporabljamo. Naj nas ne zanese, da bi dodali več, kot je potrebno, saj od tega ni nobene koristi.

    Rastlinska olja so za razliko od mineralnih olj hitreje pokvarljiva (postanejo žarka) in imajo določeno življenjsko dobo (nekatera so obstojna dlje kot druga – olje grozdnih pečk je hitro pokvarljivo, npr. 3-4 mesece, medtem ko jojobino olje zdrži leto ali več). Antioksidanti preprečujejo oksidacijo in podaljšujejo obstojnost olj v kremah in losjonih ter drugih izdelkih, ki smo jim dodali olja ali masla. Vitamin E, rožmarinov ekstrakt, ekstrakt grenivkinih pečk veljajo za obstojne antioksidante.

    V: Ali moram nujno uporabiti vitamin E?

    O: Dodatek vitamina e v mazilih, balzamih in drugih kozmetičnih izdelkih je priporočljiv, vendar pa ni obvezen. Priporočamo ga ker podaljšuje rok uporabe uporabe rastlinskih olj, zato, da kasneje postanejo žarka. Poleg tega vitamin e v mazilih deluje regenerativno in je močan antioksidant. Ščiti kožo pred zunanjimi dejavniki in prezgodnjim staranjem kože.

    V: Moja krema je preredka!

    O: Dodajte zgoščevalec, recimo ksantan gumi (0,2-0,5%) ali oljni zgoščevalec cetil alkohol, cetearil alkohol, miristil miristate. Za začetek bo dovolj 1%-2%.

    Če uporabljate emulgator Olivem 1000, preverite, ali ste ga uporabili pravo količino. Olivem 1000 namreč deluje kot zgoščevalec in emulgator, kar za večino drugih emulgatorjev ne velja. Zato lahko svoj losjon popravite že s pravo količino tega emulgatorja.

    V: Moja krema je pregosta!

    O: Lahko, da ste dodali premalo vode. Potrebno je upoštevati, da nekaj vode pri segreteju izpari, zato jo dodajamo še dodatnih 10%. Druga možnost je, da zmanjšate vsebnost zgoščevalcev ali emulgatorja. Lahko pa tudi zmanjšate oljno fazo in povečate vodno fazo. Morda ste dodali preveč masel (trde maščobe) in bi bilo v tem primeru smiselno zmanjšati delež le – teh.

    V: Moja krema je premastna!

    O: Zmanjšajte olja/masla, ki veljajo za bolj mastna (avokado, olivno, karitejevo, kokosovo) in namesto tega dodajte lažja, manj mastna olja (kokosov kaprilat, lešnikovo olje ipd). Zmanjšajte delež oljne faze (recimo iz 30 na 20%) ali izberite drugi emulgator, morda vam ta, ki ga uporabljate ne odgovarja.

    V: Moja krema ni dovolj vlažilna!

    O: Povečajte vodno fazo oz jo obogatite z vlažilni sestavinami. Dodajte tudi rastlinski glicerin (ne več kot 3%), lubragel ali aloe vero, kolagen, alantoin ali hialuronsko kislino, ki bodo vaši kremi oz. losjonu podarili dodatne vlažilne lastnosti in poskrbeli za boljšo vlažnost kože.

    V: Moja krema ni dovolj bogata/hranljiva!

    O: Prilagodite recepturo in povečajte oljno fazo. Morda je vaša koža zelo suha in potrebuje več maščobnega dela, hkrati pa dovolj vlage. Poskusite najprej povečati oljno fazo (temu ustrezno izberite primeren emulgator) in izberite bolj hranljiva olja in masla.

    ČISTOČA PRI DELU

    V: Kako poskrbim za higieno in čistočo ter pripravo delovnega območja?

    O: Domače okolje ni ravno laboratorij, kjer je vedno vse sterilno, je pa zato veliko bolj prijazno. Spodaj je nekaj koristnih napotkov za čisto in higienično izdelovanje krem. Še posebej jih velja upoštevati, če boste svoje izdelke komu podarili ali prodali naprej – nočete namreč, da se v vaši kremi znajdejo nepovabljeni gostje.

    – sterilizirajte orodja, s katerimi delate in lončke, v katere boste napolnili kremo. Če uporabljate nove lončke vam tega ni potrebno početi. V specializiranih trgovinah dobite etilni alkohol – napolnite stekleničko z razpršilcem, poškropite in pobrišite.

    – ne zapirajte kreme, dokler se ni popolnoma ohladila.

    – mešajte v stekleni posodi ali posodi iz nerjavečega jekla. Dobra bo tudi posoda iz kvalitetne plastike, vendar pa je potrebno poskrbeti, da je vedno čista in sterilizirana.

    – uporabljajte destilirano vodo

    – ne močite prstov v pravkar narejeno kremo

    – izogibajte se uporabi svežih zelišč, raje uporabite suha

    – če delate kreme, ki vsebujejo vodo, uporabljate konzervans

    Oglej si tudi Špelinih 8 zlatih pravil izdelave domače kozmetike 🙂

    Želimo ti uspešno izdelavo kozmetike, nad katero bo tvoja koža navdušena!

Komentarji